Zdaj govori Keith Lowe v vlogi zgodovinar

»Eno je obnoviti hišo, nekaj povsem drugega pa je obnoviti policijo in vlado, gospodarstvo, družbo. Tudi ljudje potrebujejo obnovo – tako individualno kot kolektivno. Travmatizirano prebivalstvo se mora na neki način spopasti s preteklostjo. Zato je veliko različnih vrst obnove.«

»To je bilo mesto, ki je Britance in Američane naučilo, kako ravnati z uničenimi mesti in kako začeti proces obnove.«

»Prebivalci Neaplja so stradali in zavezniki so bili na to popolnoma nepripravljeni. S seboj so pripeljali veliko hrane, da bi nahranili svoje vojake. Za civiliste pa niso prinesli ničesar.«

»Ne moreš začeti obnove, dokler se proces uničevanja ne konča.«

»To je treba spraviti pod nadzor, preden lahko sledi resna obnova. Ne gre za fizično obnovo, ampak za neke vrste moralno obnovo.«

»Na Zahodu je stabilnost veliko pomembnejša od ideje nove družbe.«

»Odgovor se skriva v drugačni vrsti obnove. Ustvarjanje mitov in zgodb, ki nam dajejo nekakšen zaključek, nekakšno upanje.«

»Obnova po drugi svetovni vojni: resničnost ali mit?«

»Nihče ni na klinasto oblikovani stopnici na njegovem južnem robu čakal na srečanje s prijatelji. Nihče se ni ustavil v senci velikih kamnitih plošč, da bi pojedel sendvič.«

»Če ne pove ničesar o junakih niti o mučenikih niti o krivcih, potem je to namerna odločitev. Celo njegovo ime je namerno nedoločno.«

»Kako lahko sprejmeš spomenik iz čistega belega kamna, ko pa je resnica dosti bolj umazana, skrita na dnu temnega brezna v slovenskih hribih?«